AKTIVNE  PREDSTAVE

Absurdna drama Dvigalo spremlja skupino oseb, ki ostanejo v dvigalu v temi. Hitro navežejo stik in ustvarijo medsebojne odnose. Skozi predstavo razkrivamo osebnosti likov, ki se skrivajo pod socialno masko, ki jo imamo vsi; poglobimo se v njihove travme in osebne težave, poleg tega pa spremljamo težave današnje družbe. Predstava odlično reflektira napake, ki jih na vsakodnevni ravni delamo vsi, ter postavlja pomembna moralna vprašanja, ki jih prevečkrat spregledamo.

Na oddaljenem posestvu spremljamo poseben vikend oddih, katerega cilj je “da se najdeš”. Udeleženci si bolj drugačni ne bi mogli biti: par, ki ima zakonske težave, mlada afnasta punca in nesamozavesten fant. Oddih organizirata dve šamanki, ki imata obilo izkušenj z meditacijami, pogovarjanjem z dušami in raznimi duhovnimi praksami. Pa jih imata res?

Že kmalu postane jasno, da stvari niso tako preproste, kot se zdijo. Med nenavadnimi rituali, nepričakovanimi razkritji in vedno bolj absurdnimi situacijami se udeleženci soočajo sami s sabo in drug z drugim. Vikend, ki naj bi prinesel notranji mir, se hitro spremeni v kaotično, komično in mestoma povsem bizarno izkušnjo.

Sugar – nekateri so za vroče je živahna in duhovita komedija, ki je priredba klasičnega filmskega muzikala “Some Like It Hot”.

Dogajanje se odvija v 1920-ih letih in sledi zgodbi dveh glasbenikov, Joeja in Jerryja, ki po naključju postaneta priči mafijskemu obračunu. Da bi se rešila, se preoblečeta v ženski in pridružita ženski jazz skupini. Joe postane Josephine, Jerry pa Daphne, kar prinaša obilico komičnih zapletov in situacij. V ospredju predstave je tudi Sugar Kane, očarljiva pevka in igralka, ki sanja o bogatem ženinu in boljšem življenju. Joe se zaljubi v Sugar in poskuša osvojiti njeno srce, hkrati pa se trudi ohraniti svojo masko. Jerry, zdaj Daphne, pa se znajde v še večji godlji, ko se vanj zaljubi bogati starejši gospod, Osgood Fielding.

Pravljica “Cesarjeva nova oblačila” je ena najbolj prepoznavnih zgodb danskega pisatelja H.C. Andersena in velja za satirično pripoved, ki na zabaven način prikaže, kako se ljudje včasih pretvarjajo in bojijo povedati resnico.

Življenje v pisanem cesarstvu, z oblačili obsedenim cesarjem na oblasti, nekega dne začinita dva zanimiva prišleka s posebno ponudbo. Izdelata lahko blago oziroma oblačila, ki so vidna samo posebnim ljudem – tistim, ki so v cesarstvu dovolj sposobni za opravljanje svojega dela. Da bi mu sešila takšna oblačila, ki jih še nihče nima, je cesar pripravljen plačati celo bogastvo. A kmalu se pojavi vprašanje: kdo oblačila vidi in kdo ne? Ali obleka res naredi človeka — ali ga razkrije?

“Kdo je napravil Vidku srajčico” je slovenska pravljica, delo Frana Levstika. Najmlajši izmed sedmih bratov, drobni Videk, nosi najstarejšo, najbolj raztrgano in umazano srajčico. Toda v gozdu ga vsak dan pričakajo nenavadni prijatelji – ovca, pajek, rak, grm in ptičica – ki se nekega dne odločijo, da mu s svojo toplino in srčnostjo pomagajo do nove, čisto njegove, lepe, mehke in tople srajčice.

Pravljica nas spomni, da se dobrota vedno povrne in da tudi najmanjši zmorejo velike stvari – še posebej, kadar stopijo skupaj. Kako lahko drobna dejanja prijaznosti ustvarijo pravo čarovnijo? Odkrijte ganljivo zgodbo o moči dobrote, ki že generacije ogreva srca otrok in odraslih!

V nekem angleškem predmestju se v angleških naslonjačih znajdeta dva para, da skupaj preživita povsem povprečen angleški večer. Zakonca Smith, za katera se zdi, da sta to že predolgo, in zakonca Martin, za katera se zdi, da to postaneta vsak dan znova, se zabavajo ob povsem logičnem pogovoru brez smisla, a polnem repa in glave. Dogajanje zmoti prihod gosta, gasilca in tudi spovednika, za katerega se zdi, da bi lahko presekal rutinsko idilo četverice, ali pa se vanjo zgolj ujel. Mary, ki je sicer le služkinja, jih morda edina zna prebuditi iz tega budnega spanca.

Tekom njihovega angleškega večera iz pogovorov izvemo ogromno, a pravzaprav ničesar, kar ohranja Ionescovo Plešasto pevko danes le še toliko bolj aktualno.

Sylvia Plath, pesnica, umetnica, mama, žena, predavateljica, ljubiteljica narave, borka z duševno boleznijo in predvsem ženska, je burila domišljijo mnogim drugim umetnikom. V predstavi Sylvio spoznamo preko različnih družbenih vlog, ki jih je prevzemala v nekaterih obdobjih svojega življenja.

Spoznamo njen materinski del, ki z največjo nežnostjo in ljubeznijo skrbi za dom in otroke. Spoznamo pokončno žensko, ki se odlično znajde med pomembnimi ljudmi na zabavah. Spoznamo umetnico, zasanjano pesnico, ki se raje kot z ljudmi druži s pajkovimi mrežami. Spoznamo bolnico, ki se bori s težko depresijo, ki jo poleže na tla. Spoznamo ljubiteljico narave, čebelarko, ki zmore postoriti prav vse.

Vloge se prepletajo – vse so po eni plati Sylvia in po drugi one same. Kakšna je morala biti ženska v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja in kakšna mora biti ženska danes? Različna vprašanja pronicajo skozi besedilo, pesmi in igralski performans, ki se prepleta v rožni venec nečesa, kar kljub občasnim padcem v globino, ohranja upanje.

Perkmandeljc in tiskarski škrat je nedavno izdana otroška pravljica, ki s temeljem na pripovedih hrastniških rudarjev mlajšim generacijam približa lokalno delavsko tradicijo in kulturno dediščino. Po tej pravljici smo priredili istoimensko gledališko predstavo in jo uprizorili na odru.