Sylvia Plath, pesnica, umetnica, mama, žena, predavateljica, ljubiteljica narave, borka z duševno boleznijo in predvsem ženska, je burila domišljijo mnogim drugim umetnikom. V predstavi Sylvio spoznamo preko različnih družbenih vlog, ki jih je prevzemala v nekaterih obdobjih svojega življenja.

Spoznamo njen materinski del, ki z največjo nežnostjo in ljubeznijo skrbi za dom in otroke. Spoznamo pokončno žensko, ki se odlično znajde med pomembnimi ljudmi na zabavah. Spoznamo umetnico, zasanjano pesnico, ki se raje kot z ljudmi druži s pajkovimi mrežami. Spoznamo bolnico, ki se bori s težko depresijo, ki jo poleže na tla. Spoznamo ljubiteljico narave, čebelarko, ki zmore postoriti prav vse.

Vloge se prepletajo – vse so po eni plati Sylvia in po drugi one same. Kakšna je morala biti ženska v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja in kakšna mora biti ženska danes? Različna vprašanja pronicajo skozi besedilo, pesmi in igralski performans, ki se prepleta v rožni venec nečesa, kar kljub občasnim padcem v globino, ohranja upanje.

V nekem angleškem predmestju se v angleških naslonjačih znajdeta dva para, da skupaj preživita povsem povprečen angleški večer. Zakonca Smith, za katera se zdi, da sta to že predolgo, in zakonca Martin, za katera se zdi, da to postaneta vsak dan znova, se zabavajo ob povsem logičnem pogovoru brez smisla, a polnem repa in glave. Dogajanje zmoti prihod gosta, gasilca in tudi spovednika, za katerega se zdi, da bi lahko presekal rutinsko idilo četverice, ali pa se vanjo zgolj ujel. Mary, ki je sicer le služkinja, jih morda edina zna prebuditi iz tega budnega spanca.

Tekom njihovega angleškega večera iz pogovorov izvemo ogromno, a pravzaprav ničesar, kar ohranja Ionescovo Plešasto pevko danes le še toliko bolj aktualno.

Benjamin Braddock, ki je pravkar diplomiral, se vrne domov k premožnim staršem v predmestje. Zbegan in razočaran nad svetom ne ve, kaj bi v življenju počel. Kot, da ne bi imel dovolj težav, se zaplete z ženo očetovega poslovnega partnerja, privlačno, a nevrotično gospo Robinson. In ko se nato zaljubi v dekle svojih let, se izkaže, da je njena mati prav gospa Robinson.

Štilovizija je posebna izdaja Štilčkov, kjer se je šest glasbenih točk iz preteklih Štilčkov pomerilo za laskavi naslov naj izvajalca. Kot pri Evroviziji ste lahko tudi v Domu Svobode pričakovali večer poln glasbe, spektakla in škandalov ter obudili spomine na pretekle predstave in legendarne glasbene točke preteklih Štilčkov.

Pri izboru naj izvajalca je z glasovanjem sodelovala tudi publika.

Kosovelove pesmi so izredno aktualne, saj kljub temu, da so nastale skoraj stoletje nazaj, odražajo tudi stanje današnjega družbenega duha. Raznolike in kritične Kosovelove pesmi so igralci Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje interpretirali na sebi lasten način. Povezali so jih v smiselno predstavo in obljubljajo gledališko izkušnjo brez dvogovorov in dolgih monologov, obogateno z gibom po odru in minimalističnimi videi. Rdečo nit predstavlja zbujanje zavesti posameznika o družbenem stanju.

Ko se sami znajdemo v situaciji, ko je naše življenje težje zaradi diskriminacije drugih, se zavemo kakšno odgovornost kot posamezniki in kot družba nosimo do sočloveka. V času, ko skozi življenje krmarimo hitro, si je potrebno poiskati čas in priložnost, da nam dana situacija postavi ogledalo in da si na novo osmislimo pojme človečnosti in družbenosti ter odgovornosti do sebe in drugih. Predstava nam ponudi širok spekter čustev, pristnosti in ovir, ki vsakodnevno nastajajo v življenju diskriminiranega ter nam hkrati oriše strah, ki hromi in mede vsakogar, ki diskriminira.

Frizerski salon je prostor, kjer se v živahnem pogovoru iskrijo domislice, razkrivajo življenjske poti in usode, kjer ženske lahko odprejo dušo in v medsebojnem prijateljstvu najdejo uteho.

V počastitev petdesete obletnice gledališča smo pripravili Slavnostno akademijo. Simbolično se je odvijala ravno na svetovni dan gledališča, ki ga praznujemo 27. 3. Pripravili smo nekoliko neobičajno proslavo, ki je obsegala vse gledališke prvine.

“Kdo je napravil Vidku srajčico” je slovenska pravljica, delo Frana Levstika. Najmlajši izmed sedmih bratov, drobni Videk, nosi najstarejšo, najbolj raztrgano in umazano srajčico. Toda v gozdu ga vsak dan pričakajo nenavadni prijatelji – ovca, pajek, rak, grm in ptičica – ki se nekega dne odločijo, da mu s svojo toplino in srčnostjo pomagajo do nove, čisto njegove, lepe, mehke in tople srajčice.

Pravljica nas spomni, da se dobrota vedno povrne in da tudi najmanjši zmorejo velike stvari – še posebej, kadar stopijo skupaj. Kako lahko drobna dejanja prijaznosti ustvarijo pravo čarovnijo? Odkrijte ganljivo zgodbo o moči dobrote, ki že generacije ogreva srca otrok in odraslih!

Perkmandeljc in tiskarski škrat je nedavno izdana otroška pravljica, ki s temeljem na pripovedih hrastniških rudarjev mlajšim generacijam približa lokalno delavsko tradicijo in kulturno dediščino. Po tej pravljici smo priredili istoimensko gledališko predstavo in jo uprizorili na odru.

Butalci so prebivalci izmišljenega kraja, imenovanega Butale. Imajo se za zelo pametne in pomembne, čeprav so v resnici precej omejeni. Neprestano tekmujejo s prebivalci sosednjega kraja – Tepanjčani. Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje je pripravilo nekaj najbolj znanih in zanimivih scen, ki se dogajajo v Butalah.

Pa so Butale res izmišljen kraj?

Zvezdica Zaspanka, delo Frana Miličinskega – Ježek, velja za eno izmed klasik otroške literature, ki v svoji zgodbi preplete magični svet vesolja in Zemlje, dobrega in slabega, poštenega in zahrbtnega. Vsak izmed likov, ki vstopi v prostor s svojo osebnostjo prikaže in izpostavi tako slabo ali dobro lastnost, skoraj vsakemu pa lahko najdemo nasprotje oziroma željo po izboljšanju, kar pa nas tudi pripelje do nauka zgodbe, ki temelji na tem, da dobrota, ljubezen in dobra dejanja vedno premagajo zlo. Čarobnost vesolja nam, kot gledalcu, ustvari še večji prostor za razumevanje in iskanje pomena celotne zgodbe ali pa samo še poglobi pravljičnost trenutka.

V otroški igri Hop v pravljico spremljamo bratca in sestrico – Tinko in Tinčka, ki ne ubogata staršev, zaradi česar ju ugrabijo coprnice in odpeljejo v deželo pravljic. Otroka v deželi pravljic v veliki želji po pomoči pravljičnim likom povzročata pravo zmedo, saj ni nič več tako, kot sta brata Grimm določila v pravljicah. V 45-minutni predstavi se srečamo s številnimi liki iz znanih pravljic ter z obilico zabavnih zapletov. Bosta Tinka in Tinček vendarle našla Rdečo Kapico in se še pravočasno vrnila domov na kosilo?

V ljudski pripovedki in otroški igri Zverinice iz Rezije spremljamo dogodivščine in življenje zverinic: zvite botre lisičice, navihanih polžkov, pogumnega botra medveda, prijaznega volka, pridnih rusic, strahopetnega zajčka, poskočnega Skaklja in navsezadnje tudi neusmiljene Grdinice. Kot pravi pesem: bogate so le te, nas marsikaj uče in zrcalo nam drže – pravljice iz Rezije.